Zgodovina hokeja

Začetki hokeja segajo v leto 1272 na Irsko. Igro so imenovali "hurley". Prvo hokejsko zvezo (Angleška hokejska zveza) so v Angliji ustanovili v 19. stoletju. Nekaj let kasneje je ta zveza določila pravila igranja. Ob koncu 19. stoletja so britanski častniki ponesli hokej v Indijo, kjer je postal najbolj priljubljen šport.
V Londonu so leta 1908 hokej priznali kot olimpijski šport. Od leta 1928 do 1960 je na OI kraljevala Indija, saj v več kot tridesetih tekmah ni izgubila niti ene same tekme. Potem pa so prva mesta osvajale Nemčija, Pakistan, Avstralija in Nova Zelandija.

Presodna za razvoj hokeja na ledu so šestdeseta leta 19. stoletja, ko je skupina mladih Montrealčanov oblikovala pravila – t.i. montrealska pravila, za igranje na umetnem drsališču dimenzije približno 60x30 m. Pravila so bila zmes tradicionalnih iger in rugbija. Novo igro so poimenovali hokej, kar izhaja iz francoske besede hocquet, na vrhu zakrivljena palica (npr. pastirska ali pa duhovniška). Prva tekma po novih pravilih je bila odigrana 3. marca 1875 v Montrealu. Igrali so že s palico in ploščkom. Do konca 19. st. se je v vzhodni, srednji in tudi že zahodni Kanadi ter bližnjih ameriških predelih oblikovalo ducat moštev ter prvi tekmovalni sistemi. Igrali so po montrealskih pravilih.